Šef Uniorja o “poenostavljenih” razlagah glede božičnice v tujini

Po tem, ko je vlada Roberta Goloba v četrtek sprejela izhodišča in s tem podlago za pogovore z delodajalci in sindikati o uvedbi obvezne božičnice, se je oglasil šef Uniorja Robert Vuga.

Vuga je, spomnimo, nekdanji sodelavec finančnega ministra Klemna Boštjančiča, tudi z njegovo podporo naj bi prišel na čelo zreške družbe, ki je v zelo težki situaciji. Lani je matična družba poslovala z izgubo v višini 41,2 milijona evrov, v prvem polletju letos pa je ta znašala 2,7 milijona evrov. Nekaj optimizma vliva boljše poslovanje v drugem četrtletju.

Število zaposlenih v matični družbi se je od konca lanskega junija do konca letošnjega zmanjšalo s 1.557 na 1.249, torej za petino. Izplačilo božičnice v višini polovice minimalne plače bi za podjetje pomenilo strošek v višini 800 tisoč evrov.

Ali je podjetje letos načrtovalo izplačilo ali ne, ni znano. Vuga je po tem, ko je predsednik vlade razgrnil idejo o obvezni božičnici, za Finance dejal, da si v Uniorju prizadevajo ustvariti pogoje, da bodo lahko izplačevali božičnico, hkrati vlagali v razvoj in zagotavljali donos lastnikom. “Vsaka nova obveznost pa zmanjšuje fleksibilnost podjetij in lahko v kriznih časih prinese nasprotni učinek: manj investicij, slabšo konkurenčnost in ogrožena delovna mesta,” je opozoril.

Še en prejemek, a letni znesek je enak

Finančni minister Klemen Boštjančič je nato na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade dejal, da “v številnih državah, denimo v Avstriji in Italiji, ljudje računajo na dodatno plačo ob koncu leta. V nekaterih državah je to tudi obvezno, denimo na Portugalskem, v Španiji in Grčiji”.

Vuga je v objavi na Linkedinu opozoril na “poenostavljeno” razumevanje ukrepa božičnice v Italiji, kjer je sam delal 10 let. Kot pravi, je imel v pogodbi o zaposlitvi določen letni bruto znesek, v isti pogodbi pa je bilo opredeljeno tudi izplačilo, ki je lahko v 13 ali 14 obrokih.

“To pomeni, da prejeto plačilo ni odvisno od števila plač, pač pa od fiksno določenega zneska na letnem nivoju. Pri nas je kultura drugačna in se o letnem bruto znesku redko pogovarjamo, večinoma bi razpravljali kar o mesečnih neto izplačilih in verjetno od tod poenostavljena razlaga, da je v tujini 13. ali 14. plača dodatek k pogodbenemu plačilu,” pravi.

Kako je v Italiji, kako v Avstriji?

V Italiji je božičnica še ena obvezna plača, izplačana v decembru, ki pa – kot je že povedal Vuga – izhaja iz dogovorjenega letnega zneska. To torej pomeni, da se letni znesek razdeli na 13 delov. Ali kot je pred leti v pojasnjevalnem članku navedel Corriere: “Vsak mesec se ena dvanajstina vaše bruto plače ‘odloži’, da se oblikuje znesek, ki ga prejmete v decembru.”

V Avstriji in Nemčiji pa je božičnica, podobno kot zdaj pri nas, nagrada. Tam božičnica ni zakonsko obvezna, je pa določena v mnogih kolektivnih pogodbah. Prejme jo velik del zaposlenih, praviloma v višini dodatne mesečne bruto plače.

Kot na spletni strani navaja svetovalna družba Schulmeister, morajo tudi v Avstriji delodajalci v oglasu za delo navesti minimalno bruto plačo za celo leto, v katero sta že vključeni tudi 13. in 14. plača, tako da jo delodajalci redko posebej oglašujejo.

Nagrada, odvisna od uspešnosti …

Vuga je na Linkedinu zapisal, da je zanj božičnica “nagrada za uspešnost, ki je prostovoljna in odvisna predvsem od rezultatov podjetja”.

Tako bi po njegovem moralo ostati. “Prav jo je izplačati, kadar podjetje dosega rezultate, ki omogočajo pravično nagrajevanje in motivacijo zaposlenih ob hkratnem zagotavljanju stabilnosti, razvoja in dolgoročne vzdržnosti podjetja,” meni.

… ali do delavcev nepravičen ukrep?

V vladnih izhodiščih za uvedbo obvezne božičnice, ki sta jih pripravili ministrstvi za delo in finance Luke Mesca in Klemna Boštjančiča, medtem piše, da je nepravično, da delavci prejemajo davčno ugodnejša plačila v različnih višinah.

Pisci izhodišč namreč ugotavljajo, da so do izplačila poslovne uspešnosti upravičeni le določeni delavci in v različnih višinah, saj je izplačilo poslovne uspešnosti (načeloma) pogojeno z uspešnostjo podjetij. V nekaterih segmentih pa do izplačila ne morejo biti upravičeni, dodajajo in kot primer navedejo javne uslužbence.

Zato je, kot pravijo, namen obvezne božičnice “izenačitev teh pravic na minimalni ravni tudi z vidika zagotavljanja enake davčne in prispevčne obravnave delavcev v enakem položaju”.